Galerija likovnih samorastnikov Trebnje, edina javna ustanova v Sloveniji, ki skrbi za ohranjanje del samoraslih slikarjev, vabi na raziskovanje umetnosti tudi skozi virtualno vodenje.

Po razstavi vas tako prek mobilne aplikacije spremlja virtualni sodelavec galerije – poimenovali so ga Samo Rastnik – sicer pa mu glas in stas posoja priznani dramski igralec Matej Puc. Virtualni vodič oživi na pametnem telefonu oziroma tablici ter prek posebnih nalog spodbuja obiskovalke in obiskovalce, da pozorno opazujejo umetnine; prek posebne aplikacije pa omogoča tudi vpogled v bogat arhiv Galerije likovnih samorastnikov Trebnje, ki je svoja vrata odprla leta 1971 in je že več kot pol stoletja osrednja ustanova za preučevanje naivne in samorastniške umetnosti v Sloveniji.


Želeli smo ustvariti večplasten lik, ki je simpatično boemski, dostopen in navdušen nad umetnostjo. Kot tak, predstavlja vmesni člen med profesionalnim osebjem galerije in ljubitelji umetnosti, ki šele spoznavajo umetnost likovnih samorastnikov. Pooseblja most med radovednostjo nad lepoto ustvarjanja in znanjem o podrobnostih in umetniški vrednosti posameznih del. Hkrati pa raste skupaj z vsakim taborom likovnih samorastnikov in vsako novo razstavo v naši galeriji ”, pove Luka Bregar, eden od soustvarjalcev projekta. Virtualni vodnik vas detektivsko šaljivo popelje po barviti zgodovini Mednarodnega tabora likovnih samorastnikov ter bogati zbirki Galerije, ki se sicer ponaša z edinstveno zbirko naivne umetnosti, saj le-ta šteje več kot 1.400 umetniških del, slik, reliefov in skulptur. Prispevali so jih umetniki iz 42 držav in vseh celin.

Po virtualni razstavi Galerije likovnih samorastnikov Trebnje vas prek mobilne aplikacije spremlja virtualni sodelavec galerije - poimenovali so ga Samo Rastnik - sicer pa mu glas in stas posoja priznani dramski igralec Matej Puc.

Virtualna Galerija likovnih samorastnikov Trebnje: kulturna dediščina v obogateni resničnosti, kot tudi vse ostale s projektom povezane aktivnosti, so nastale v okviru projekta »Doživite Suho krajino, Temenico in Krko malo drugače«. Slednji spodbuja sodelovanje, povezovanje in promocijo rezultatov projektov in je sofinanciran s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Kulturna dediščina v obogateni resničnosti tako skozi igrifikacijo nagovarja tudi mlajše generacije, ki lahko skozi uganke spoznavajo zanimive podrobnosti o umetninah in odkrivajo skrite detajle v zbirki naivne umetnosti. V središču novega produkta je tudi želja po krepitvi zavedanja o Mednarodnem taboru likovnih samorastnikov, ki ga Trebnje že več kot pol stoletja vsako leto gosti v juniju ter o njegovih sodelujočih.

Mednarodni tabor likovnih samorastnikov Trebnje je z letošnjo 56-to edicijo tudi svojevrsten rekorder. Velja namreč za najdaljše neprekinjeno delujoče slikarsko-kiparsko srečanje umetnikov samorastnikov na svetu in ga kot takega lahko uvrstimo med nesnovno dediščino Slovenije.

Umetniki ustvarjajo v galeriji, kjer si obiskovalci lahko v živo ogledajo ustvarjalni proces, včasih pa v njem tudi sodelujejo. Letos je tako Trebnje gostilo osem umetnic in enega umetnika iz šestih evropskih držav. Tabor so zaključili s tradicionalno podelitvijo nagrade strokovne žirije, ki je letos pripadla v Franciji živeči Ukrajinki Marii Kozyrenko, ki bo v Galeriji likovnih samorastnikov prihodnje leto gostovala s samostojno razstavo.

Kulturna dediščina v obogateni resničnosti skozi igrifikacijo nagovarja tudi mlajše generacije, ki lahko skozi uganke spoznavajo zanimive podrobnosti o umetninah in odkrivajo skrite detajle v zbirki naivne umetnosti.

Galerija likovnih samorastnikov Trebnje

Galerija likovnih samorastnikov Trebnje deluje v okviru javnega zavoda CIK Trebnje, njeni začetki pa segajo v leto 1971, ko je njena stalna zbirka, nastala kot rezultat dejavnosti Tabora likovnih samorastnikov, ki je bil prvič organiziran leta 1968. Pri teh srečanjih je šlo predvsem za druženje umetnikov z namenom ustvarjanja, vzpostavljanja stikov z drugimi umetniki in izmenjave izkušenj. Galerija v Trebnjem je edina tovrstna galerija pri nas, ki zbira, pročuje, dokumentira in hrani tako obsežno naivno in samorastniško umetnost, hkrati pa predstavlja tudi mednarodno stičišče umetnikov samorastnikov.  Trebanjska zbirka se je skušala uveljaviti tudi zunaj meja države. Leta 1994 se je udeležila svetovne razstave naivne umetnosti v Bratislavi, kjer prejela častno priznanje za nacionalno zbirko, leta 1996 pa je izbrani del zbirke gostoval v Muzeju naivne umetnosti v francoskem mestu Vicq. Danes se galerija ponaša z zbirko, ki obsega okoli 1000 umetniških del, slik, reliefov in skulptur, ki jih je ustvarilo preko 235 umetnikov iz 35 držav, evropskih in držav ostalih celin sveta. 

Galerija ima tudi svoj kiparski del, ki se nahaja deloma v galeriji, deloma na prostem. Večji kipi so na ogled pred Centrom za izobraževanje in kulturo Trebnje ter v Parku likovnih samorastnikov.

Galerija likovnih samorastnikov v tem času vabi na ogled začasne skupinske Bitja: podobe podzavesti.  Razstavljena so dela dvanajstih umetnikov in umetnic (Jožeta Horvata – Jakija, Joškina Šiljana, Igorja Simonovića, Marjorie Dahogne – Margot, Matta Sesowa, Ivane Stanisavljenić Negić, Olge Kolar, Irene Lelja, Branke Pirc, Judite Rajnar, Jožice Škof in Gorana Horvata) ter treh neznanih avtorjev. Dvainpetdesetih slik, risb, grafik in kipov, v katerih imajo osrednje mesto fantazijska bitja, pa ponuja vpogled v “skrita” dela iz depoja trebanjske Galerije likovnih samorastnikov. Razstava bo na ogled do 8. oktobra 2023.

In še zeleni namig – Galerija likovnih samorastnikov Trebnje se je pridružila akciji Slovenskih železnic in Skupnosti muzejev Slovenije Z vlakom po kulturo! V zgodovinska mesta Slovenije. Ob obisku sodelujočih muzejev, galerij in drugih kulturnih institucij boste lahko,  ob predložitvi vozovnice za vlak, veljavne na dan obiska, ali ob predložitvi potrdila, izdanega na podlagi predložene IJPP kartice, ki se uporablja tako za prevoz z vlakom kot za avtobusne prevoze, uveljavili 20 odstotkov popusta na redne cene vstopnic.

Galerija v Trebnjem je edina tovrstna galerija pri nas, ki zbira, proučuje, dokumentira in hrani tako obsežno naivno in samorastniško umetnost, hkrati pa predstavlja tudi mednarodno stičišče umetnikov samorastnikov.

 

Vse aktivnosti projekta »Doživite Suho krajino, Temenico in Krko malo drugače« so sofinancirane s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj.