Reka Temenica je, poleg Ljubljanice in reke Reke, ena najbolj tipičnih ponikalnic slovenskega krasa. Medtem ko Ljubljanica in Reka tečeta po značilni kraški Notranjski, teče Temenica ob robu kraškega sveta Dolenjske. Z dolžino sedemindvajsetih kilometrov velja za najdaljšo dolenjsko ponikalnico in na svoji poti do izliva v Krko, kar dvakrat ponikne.

Dobršen del reke Temenice teče po temačnem kraškem podzemlju, zaradi česar naj bi reka tudi dobila ime. Izvira južno od Litije, pri Trebnjem ponikne in pred Mirno Pečjo ponovno ugleda dan. Kmalu pri Goriški vasi ponikne še enkrat in se ponovno prebije na plan v dolini Luknja pri Prečni ter se pri Zalogu izliva v Krko. Njeno porečje je precej nesimetrično, večje pritoke ima le v zgornjem delu. Pogosto poplavlja, zato je njeno dno mokrotno in travnato. Do Trebnjega ima njen vodni tok še nekatere alpske značilnosti, kasneje pridobi pa že vse značilnosti kraške reke.

Dolina zgornje Temenice, na odseku med izvirom in ponorom pri Dolenjih Ponikvah, z dolžino toka 27 kilometrov, namreč predstavlja eno najdaljših slepih dolin v Sloveniji.

Veslanje po dolenjski Amazonki

Ta premalo znana dolenjska lepotica, ki je po vodnih količinah največji in najpomembnejši pritok reke Krke, se zadnja leta sramežljivo in po korakih odpira turizmu. Eden bolj atraktivnih programov predstavljajo v tem času dobro obiskane veslaške ture po spodnjem toku reke Temenice v organizaciji Matjaža Kuzme iz agencije Green Adventure. Matjaž, sicer avtor s priznanjem Sejalec nagrajenega produkta Muharjenja v treh rekah in prejemnik znaka Slovenia Uniue Experiences za najbolj unikatna doživetja pri nas, Temenico zaradi mestoma divje narave, imenuje kar “dolenjska amazonka” in ravno v teh dneh po njej s kajaki vesla skupinica Američanov. » Za mene je Temenica eno veliko presenečenje. Samo streljaj od Novega mesta, ponuja širši javnosti čisto drugačen rečni svet. Po reki vodim majhne in strokovno vodene skupine, kajti menim, da Temenica na dan prenese do največ dvajset veslačev. Bi si pa v prihodnje želel, da bi reko zavarovali tudi s kakšno koncesijo. Ta bi preprečevala prekomerno rabo reke in blažila povečan obseg negativnih učinkov turizma na naravo.


Ja, veslanje po strugi je doživetje druge dimenzije, saj so se vijugasti bregovi Temenice izkazali kot idealen habitat za bobra, ki se je sem naselil po letu 2000. V reki se prehranjuje vidra, eden najbolj ogroženih evropskih sesalcev. V njenem spodnjem toku prebiva ena pomembnejših dolenjskih populacij močvirske sklednice, edina slovenska domorodna sladkovodna želva, ki pa je zaradi uničevanja močvirij vse bolj ogrožena. Sicer pa v habitatu Temenica, ki je vključen v Naturo 2000, živi preko tristo vrst živali in preko petsto vrst različnih rastlin, kar sestavlja raznolik in izredno bogat ekosistem.

Veslanje po strugi je doživetje druge dimenzije, saj so se vijugasti bregovi Temenice izkazali kot idealen habitat za bobra, ki se je sem naselil po letu 2000. V reki se prehranjuje vidra, eden najbolj ogroženih evropskih sesalcev. V njenem spodnjem toku prebiva ena pomembnejših dolenjskih populacij močvirske sklednice, edina slovenska domorodna sladkovodna želva, ki pa je zaradi uničevanja močvirij vse bolj ogrožena. Sicer pa v habitatu Temenica, ki je vključen v Naturo 2000, živi preko tristo vrst živali in preko petsto vrst različnih rastlin, kar sestavlja raznolik in izredno bogat ekosistem.

Prezrta kulturna dediščine reke Temenice

Temenica ima bogato kulturno dediščino, saj so se njega dni na njej vrtela številna mlinska kolesa, obratovale so žage, reka pa je bila vedno živ in povezovalni gradnik lokalne identitete. Nekateri viri pričajo, da je po drugi svetovni vojni na Temenici delovalo več kot sedemdeset mlinov in žag — samo v bližini Trebnjega (od Zidanega Mostu do Ponikev) je bilo kar sedem objektov na vodni pogon, danes so vsi opuščeni. Zakrajškov mlin kot zadnji delujoči mlin ob Temenici na območju Trebnjega, je svoja vrata dokončno zaprl v devetdesetih letih 20. stoletja.

Se je pa tekom zgodovine rečno strugo Temenice večkrat prestavljalo. Najizrazitejšim spremembam je bila reka podvržena ob gradnji prometne infrastrukture — konec konec 19. stoletja zaradi gradnje dolenjske železnice, v petdesetih letih 20. stoletja zaradi gradnje glavne prometne povezave med Ljubljano in Zagrebom, leta 2010 pa je bila po Temeniški dolini zgrajena še avtocesta.

Zakrajškov mlin kot zadnji delujoči mlin ob Temenici na območju Trebnjega, je svoja vrata dokončno zaprl v devetdesetih letih 20. stoletja.

Projekt Rusalka dal nov zagon trebanjskemu turizmu

Življenje in posledično tudi turizem na reki Temenici pa se zadnja leta pospešeno razvija tudi skozi evropska sredstva. Tak primer predstavlja, letos maja uspešno zaključen projekt Oživitev življenja ob in v reki Temenici (akronim Rusalka), s katerim se delajo prvi koraki k ponovni revitaliciji reke in njene kulturne dediščine. Eden najpomembnejših rezultatov projekta Rusalka je saniranje degradiranega območja opuščene bencinske črpalke neposredno ob reki Temenici, ki je postalo novo postajališče za avtodome in vstopna točka za raziskovanje temeniškega porečja. Uporabnikom je dostopna nova aplikacija za raziskovanje Temenice, strokovnjaki iz oddelka za geografijo Filozofske fakultete pa so sestavili didaktični priročnik za učitelje, ki naj bi pripomogel h krepitvi zavesti o pomenu rečne dediščine in domačine preko mladih in šolskega sistema, spodbujal pri varovanju Temenice.

Osnova za turistični razvoj reke predstavljajo tudi izobraževalne delavnice o spoznavanju rečnega biotopa, njene obrežne vegetacije in hidroloških posebnosti, pri čemer se daje velika pozornost načrtnemu ohranjanju in vzdrževanju mejic med kmetijskimi zemljišči in odstranjevanju invazivnih rastlin. Projekt Rusalka, naložba sofinancirana s strani Republike Slovenije in Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, je omogočil tudi vzpostavitev portala Temenica in izvedbo fotografskega, likovnega ter literarnega natečaja. Vse našteto predstavlja dobro osnovo za nadaljni razvoj zelenega turizma v tej dolenjski občini. In čeprav je projekt uradno zaključen, se že načrtujejo dodatne aktivnosti v povezavi z reko Temenico. Želja je, da se izoboljša ekološko stanje Temenice in najde tehnološke rešitve za preprečevanje onesnaževanja vodnih virov ter čiščenje odpadnih voda na podeželskih območjih z nizko gostoto poselitve, kar za to območje še vedno predstavlja izziv. 

Reka Temenica predstavlja dobro odskočno desko za bolj ambiciozen razvoj zelenega turizma na širšem območju občine Trebnje. Ob predpostavki, da bo to res pazljivi razvoj. Ta prostor je namreč izredno krhek ekosistem, ki zahteva pazljivo upravljanje s strani destinacije in jasno vizijo, koga se kot gosta vabi v ta obvodni prostor.

Dolina Temenice - kolesarki izziv

Je pa iz izkupičkom evropskih sredstev sredi Trebnjega, zrasla tudi avtomatska postaja za izposojo koles, kjer si lahko poleg navadnega izposodite tudi električno kolo. Pot vas lahko vodi tudi po dolini reke Temenice, saj je po njej speljana krožna trasa, dolga dobrih 27 kilometrov.  Med potjo (vse od Trebnjega preko Velike Loke, Šentlovrenca do Mačjega dola, pa naprej do Velikega Gabra in nazaj mimo Medvedjeka skozi Veliko Loko do končne postaje Trebnje) se spoznava ne samo tok reke, ampak tudi posebnosti območja Temeniške doline. Dolina zgornje Temenice, na odseku med izvirom in ponorom pri Dolenjih Ponikvah, z dolžino toka 27 kilometrov, namreč predstavlja eno najdaljših slepih dolin v Sloveniji.

Če pa boste reko Temenico raziskovali na njenem spodnjem toku pa lahko z malo sreče najdete tudi kamen iz vesolja. V okolici Prečne je bil marca leta 2020 najden meteorit, ki je dobil tudi uradno mednarodno sprejeto ime Novo Mesto in je s tem vpisan v bazo vseh znanih meteoritov kot peti slovenski meteorit.

Pod črto – glede na vse našteto, reka Temenica predstavlja dobro odskočno desko za bolj ambiciozen razvoj zelenega turizma na širšem območju občine Trebnje. Ob predpostavki, da bo to res pazljivi razvoj. Ta prostor je namreč izredno krhek ekosistem, ki zahteva pazljivo upravljanje s strani destinacije in jasno vizijo, koga se kot gosta vabi v ta obvodni prostor.

V sklopu projekta Rusalka se je podrobno spoznalo reko Temenico, izobrazilo mlade o pomenu varovanja in uporabe vodnih virov za ohranitev biotopov, habitatov in s tem blaženje podnebnih sprememb, povečalo ozaveščenost javnosti o pomenu naravne in kulturne dediščine reke Temenice in spodbujalo aktivno sodelovanje občanov pri varovanju okolja in ohranjanju narave.

 

Življenje in posledično tudi turizem na reki Temenici pa se zadnja leta pospešeno razvija tudi skozi evropska sredstva. Tak primer predstavlja letos maja uspešno zaključen projekt Oživitev življenja ob in v reki Temenici, s katerim se delajo prvi koraki k ponovni revitalizaciji reke in njene kulturne dediščine. Eden najpomembnejših rezultatov projekta je saniranje degradiranega območja opuščene bencinske črpalke neposredno ob reki Temenici, ki je postalo novo postajališče za avtodome in vstopna točka za raziskovanje raziskovanje temeniškega porečja. 

 

Vse aktivnosti projekta »Doživite Suho krajino, Temenico in Krko malo drugače« so sofinancirane s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj.