Kraški pojavi med hribovjem

Zaplana, planota nad Vrhniko, tvori zeleni okvir tega mesta in je zato pomembna sestavina mestne slike Cankarjevega mesta.
Zaplana: vrtače

Na Zaplani se hriboviti svet prepleta z značilnimi kraškimi pojavi. Pokrajina je prepredena s številnimi vrtačami, ki so ponekod skrite v dobro ohranjenem gozdu, drugje pa vidne na prostranih travnikih. Poleg vrtač so za dolomitna območja Zaplane značilni t. i. dolci ali dolki, v katerih se zaradi zaprtih kraških reliefnih oblik ponoči kopiči gostejši in zato težji, hladen zrak. Govorimo o mraziščih, ki v nočnem času zaradi močne temperaturne inverzije ponujajo osvežujoče mikroklimatske razmere, za katere bi morali v vročih poletnih dneh sicer obiskati visokogorje. Tiste vrtače, kjer je človek odstranil kamenje ali jih kako drugače prilagodil za kmetovanje, pa imenujemo delane vrtače. Ob izdatnih padavinah, ki padejo v zelo kratkem času, se nekateri dolci na Zaplani spremenijo v kratkotrajna jezera.

Zaplana: Mrazišče in sneg

Mrazišče s hladnimi tlemi

Temperaturna inverzija je v mraziščih omejena na nočni čas, v nekaterih zelo redkih primerih pa je prisotna tudi podnevi. Gre za mrazišča, ki so obkrožena z obsežnim in prevotljenim kraškim masivom. Ta se v hladni polovici leta napolnijo s hladnim zrakom, ki prihaja skozi razpoke, brezna in jame, v topli polovici leta pa nakopičeni hladni zrak izhaja iz masiva.

Zaplana: Jama pod globoko dolino

Tovrstno mrazišče obstaja tudi na Zaplani. Hladen zrak se iz kraškega masiva prazni skozi brezno, ki se nahaja na pobočju nad dnom kraške udornice. Ob poletni vročini iz brezna izteka zrak s temperaturo 8 °C in se kot slap vode v ozkem pasu izliva v dno mrazišča.
Na dnu udornice je poleti zaradi hladnih tal, ta so v največji poletni vročini ohlajena na 8 °C, stalno prisotna temperaturna inverzija. Ob tako hladnih tleh se zrak tik nad njimi ne more ogreti in tudi močnejši veter razpiha nakopičeni hladni zrak samo za kratek čas. Bolj ko je vroče, večjo osvežitev predstavlja obisk predstavljenega mrazišča. Ko bo v naravi že vse okrog cvetelo, se torej lahko zgodi, da boste na tem mestu še vedno našli sneg.

Zaplana: prehodno šotno barje Jezerc

Edinstveno podzemlje

Na Zaplani, južno od naselja Prezid, se nahaja še ena naravna znamenitost – prehodno šotno barje Jezerc, ki se razvija v smeri visokega barja. Pred 5000 leti je bila tu globoka kraška vrtača, katere dno je zapolnila glina. Voda je zapolnila kotanjo, na površini pa se je tisočletja odlagala šota in tako imamo danes pod 1,5 m debelo plastjo šote še 10 metrov globoko jezero. To je edino plavajoče barje v Sloveniji. Na površju barja zastaja mineralno revna padavinska voda z malo hranili, zato tu uspevajo le redke rastlinske vrste, kot so žužkojeda okroglolistna rosika, nožničavi munec in dlakava mahovnica.

Zaplana: kraški izvir Lintvern

Na Zaplani je v dolini reke Bele pod Špico tudi kraški izvir Lintvern, pod njim pa sifon, ki se ob izdatnih padavinah napolni in izbruhne na dan. Izvir Lintvern je opisal v svojem delu že Janez Vajkard Valvasor (1689). Lintvern je tudi staro domače ime za zmaja. Zaradi izredno čiste vode živijo tu celo potočni raki.

Zaplana: Ferranova buža

Bogat podzemni svet Zaplane se ponaša še z enim rekordom. Bližnja Ferranova buža je 3 km dolga jama, v kateri se nahaja najvišji stalni podzemni slap, ki so ga odkrili leta 2001.

Žirovcova jama

V bližini se nahaja tudi nekoliko večja Žirovcova jama. Te jame lahko obiščejo zgolj izkušeni jamarji s profesionalno opremo.

Zaplana: gozd pozimi

Bogata botanična sestava

Zaplana se že od nekdaj ponaša z bogato botanično sestavo gozdov in travnikov. Bukev, leska, beli gaber, breza, gorski javor, navadna jelka so značilne drevesne vrste na Zaplani. Smreko je v te kraje prinesel človek in je tu izrinila marsikatero avtohtono vrsto. Na obronkih gozdov najdemo tudi lesniko, znano kot divjo jablano. Na toplejših rastiščih v severozahodnem delu Zaplane uspeva pravi kostanj, na prisojnih pobočjih pa lahko srečamo celo submediteranske drevesne vrste, kot so črni gaber, mali jesen in puhasti hrast. Te vrste so značilne za Primorsko in Kras, na Zaplani pa so zastopane v toplem pasu in jih zaznamuje listopadnost. Med značilnostmi Zaplane je tudi Blagajev volčin, ki se v obliki gozdne podrasti razrašča na manjšem območju.

Zaplana: Gozdna pot

Na Zaplani boste resnično lahko uživali v dolgih in nepozabnih sprehodih na gozdnih poteh, vlakah ali cestah. Prebiralni in sonaravno gospodarjeni gozdovi naših prednikov vas bodo pričakali na poteh s posutim listjem.