Slovenija je dežela krasa in skoraj v celoti je podkletena z več kot enajst tisoč kraškimi jamami, med katerimi najdemo številne s svetovnimi presežki.

Ena takšnih je tudi sedem kilometrov dolga Planinska jama, ki velja za največjo vodno jamo v Sloveniji. Njena izjemnost je v tem, da se v njeni notranjosti skriva eno največjih sotočij podzemnih rek v Evropi. Največje presenečenje pa je izjemna biotska raznovrstnost. Podzemna Amazonija skriva več kot šestdeset vrst vodnih in štirideset vrst kopnih živali ter neverjetno število redkih in zavarovanih človeških ribic, ki veljajo za največjo izključno jamsko žival na svetu in za edinega jamskega vretenčarja v Evropi.
planinska jama

“Planinska jama je moja dnevna soba, saj po njej vodim že več kot trideset let. In skozi spreminjanje gladine vodne struge lahko vnaprej napovem vreme, v zadnjih letih pa tudi večji razmah potrošništva. Jame so namreč filter naših življenj tam zgoraj,” razlaga med hojo po Planinski jami Zvonko Samsa. Izkušeni jamar, kateremu je naša največja vodna jama v tridesetih letih kar po njej vodi turiste, postala že napol dnevna soba.

Potovali boste skozi zgodovino časa, veslali boste po globokih podzemnih soteskah, prečkali jezera, plezali po vrveh mimo kapnikov s starostjo sto tisoč let in onih, ki so komaj začeli rasti.  In vmes spoznavali zgodbe krasa. “Vidiš tisti rov?” mi reče Zvonko, medtem ko vesla mimo zaliva, v katerem brezbrižno plavajo človeške ribice. “To je rov mrtvih netopirjev. Planinska jama je ena redkih jam, kamor netopirji hodijo umirat. Imajo čisto svoj ritual – ko začutijo, da so prešibki za preživetje, se preprosto zatečejo v ta rov. In umrejo.”

V jami pa se zgodovine dotikamo tudi preko ostankov, ki jih je za seboj pustila znamenita Rapalska meja, ki je po koncu prve svetovne vojne ločevala Kraljevino Italijo in Jugoslavijo. Skozi Planinsko jamo, ki leži prav na italijansko-jugoslovanski meji so Italijani v živo skalo zgradili umetne tunele in kar sedem mostov, skozi katere naj bi po neizpeljanem načrtu tihotapili vojaško robo. Po drugi svetovni vojni je Planinska jama iz vojaškega objekta postala neke vrste znanstveni laboratorij za preučevanje jamskega življenja.

Ste torej pripravljeni stopiti v časovni stroj popolne teme in čiste tišine?

planinska jama

Zanimivosti:

  • Pivški rokav Planinske jame velja za eno največjih bivališč zmajevih mladičev, kot tudi imenujemo človeške ribice. Jamarji so jih našteli približno osemsto. Po velikosti so to druge največje na Slovenskem, saj merijo v povprečju 25 centimetrov. Človeška ribica (Proteus anguinus) zraste do 30 centimetrov, ima več kot sto zob in tudi po več let lahko zdrži brez hrane. Zaradi svoje dolgoživosti pa so še posebno občutljive za onesnaževanje.
  • V Planinski jami živi tudi največji med podzemeljskimi hrošči – hrošč drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii).
  • Pred jamo boste našli Ravbarjev stolp kot ostanek srednjeveškega gradu, kjer naj bi živel slovenski Robin Hood – Erazem Lueger Predjamski. Zgodovinski viri ga opisujejo kot fevdalca ugledne rodbine, ki je prihajal v navzkrižje s cesarjevimi interesi in bil zato izobčen.