Ste že pozabili, kako je videti nočno nebo? Mi vas bomo spomnili!

Tako kot arheološke najdbe Rimljanov nas tudi astronomija na svoj način povezuje s preteklostjo. Vabimo vas, da stopite v časovni stroj in skozi nočno nebo opazujete preteklost. Svetloba zvezd in galaksij namreč potrebuje za potovanje do nas milijone ali celo milijarde let.

“Ko gledaš Sonce, gledaš osem minut v preteklost,” pove izza teleskopa Matic Smrekar, strasten fizik in astronom, specializiran za fotografiranje planetov. “Najbližja zvezda zunaj našega Osončja je oddaljena od Zemlje štiri svetlobna leta. In če bi imel tam gori nekoga, ki bi ga rad povabil v kino, bi trajalo skoraj celo življenje, da bi se dogovorila za zmenek. Če bi mu poslal sporočilo, bi le-to do njega potovalo štiri leta. In predenj bi mi on odgovoril, bi odgovor do mene prihajal osem let. In predenj bi se zmenila za kino, bi že bila v domu za upokojence.”
Ja, na tako zabaven način vam bo astrofizik Matic razložil vesolje, ki ga bivamo in civilizacije znotraj njega. Na nočni avanturi vam bo pokazal redke lokacije, kjer lahko brez svetlobnega smoga spoznavate vesolje, kot ga vidimo iz Zemlje. Skozi teleskop boste opazovali Jupitrove lune in Saturnove obroče. Naučili se boste, kako so se po zvezdah orientirali stari pomorščaki, kako nastanejo astronomski fenomeni, mrki in mene, in če bodo planeti na vaši strani boste lahko občudovali tudi meteorski dež.
Nebo pa ni zanimivo samo ponoči, na astronomsko misijo ste vabljeni tudi podnevi, ko lahko opazujete Sončeve pege in se poučite o njegovih specifikah. Namreč – naše Sonce ima še za približno pet milijard let goriva. Ob izteku življenjske dobe se bo napihnilo v rdečo orjakinjo in zelo verjetno požrlo Zemljo. Njegov izsev se bo toliko povečal, da bo na Zemlji prevroče za obstoj življenja.

Zanimivosti:

  • Slovenija je bila leta 2007 edina država na svetu, ki je sprejela uredbo o mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja za svoje celotno ozemlje in do danes imamo zamenjano skoraj vso zunanjo razsvetljavo. Luči, ki so svetile navzgor v nebo, kar pomeni veliko izgubo energije, smo nadomestili s popolnoma zasenčenimi svetilkami, ki svetijo samo navzdol in nimajo svetlobne emisije.
  • Zaradi svetlobnega onesnaženja smo izgubili kar polovico nočnih metuljev, kar ima za posledico izumiranje rastlin, ki jih ti metulji oprašujejo. Tudi ptice selivke se ob selitvah vse pogosteje izgubljajo, ker več ne vidijo Mlečne ceste, po kateri se orientirajo. Celo netopirji, ki živijo v osvetljenih cerkvah, se zbujajo kasneje in zamujajo čas, ko je v zraku največ žuželk, ki so njihova hrana.
  • Vesolje je staro 13,8 milijard let in se pospešeno širi. In če se bo to nadaljevalo, se bodo sčasoma, po 100 milijardah let, galaksije razmaknile tako daleč narazen, da iz ene ne bo več mogoče videti drugih. Počasi bo tako zmanjkalo surovin za nastajanje novih zvezd in po 100 bilijonih let bodo ugasnile še zadnje zvezde.
  • Če pomanjšamo naše sonce na velikost pomaranče, je naslednja zvezda v Parizu, vmes pa ni nič.