Narava

»Na planincah sončece sije ...

… na planincah luštno je.« Tako govori slovenska ljudska pesem, ki opeva prijetno življenje na planinah. Slovenci imamo radi svojo zeleno deželo gozdov, daleč stran od množic in vsakdanjega hitenja. V Sloveniji skoraj 60 % pokrajine prekrivajo gozdovi, kar pomeni, da je skoraj vsak slovenski kraj v bližini gozda. Zaplana se nahaja nad Ljubljano in nudi izjemno doživetje zelene pokrajine in miru.

Marinčev grič

Posest na Marinčevem griču na Zaplani ima bogato kulturno zgodovino, ki je zelo povezana z naravnimi danostmi. Vse do danes je tu ostala ohranjena tradicionalna podeželska pokrajina, ki se odslikava v prostranih travnikih, te pa z vseh strani obkroža dobro ohranjen, naraven gozd. Marinčev grič je prepoznan tudi kot klimatsko najugodnejše območje Zaplane.

Ptica Pivka – simbol Zaplane

Pivka je ena od treh predstavnic žoln v Sloveniji. Na pogled je podobna zeleni žolni, a je malo manjša in ima na glavi manj izrazito barvno risbo. Oglaša se z glasnim, padajočim ‘piv-piv-piv-piv’, od kjer izvira tudi njeno ime. Pivka prebiva na Zaplani, ker je tu značilna ekstenzivna kulturna krajina in gozd. Na ta način simbolizira sožitje narave in okolja, ki ga je ustvaril človek in ga še danes upravlja sonaravno.

Obisk Zaplane - svojevrstno presenečenje

Presenečenje boste doživeli že ob samem prihodu. Na koncu lokalne ceste se ob vstopu na posest odpre nova krajina. V osrčju posestva se nahaja stara in dobro ohranjena kmetija. Tu se vam odpre pogled na sosednje hribe s cerkvijo sv. Hieronima, ki ima zelo star zvon iz leta 1757. Od tod se vidi tudi star kmečki sadovnjak, ki je osvežen z novo zasajenimi sadnimi drevesi starih, tradicionalnih slovenskih sort jablan, hrušk in sliv.

Med drevesi

Zaplana se ponaša z dobro dostopnimi razglednimi točkami, od koder se vam pogled razteza v brezkončne daljave. Na posestvu se lahko sprehajate po obsežni mreži poti, ki so speljane po starih poteh iz leta 1890. Na Zaplani si oglejte tudi drevored divjega kostanja, ki je bil nekdaj zelo razširjen v teh krajih in ima zato še poseben pomen.

Naravno ravnovesje prostora

Terase sadnih dreves ustvarjajo dinamično ravnovesje med velikimi odprtimi tratami in gozdom. Namen sadovnjakov pa ni samo pridelava sadja. Z njimi ustvarjamo naravno ravnovesje prostora, ki privablja čebele, ptice in druga bitja ter tako uresničujemo načelo podpore, miru in vzajemnosti. Osrednje mesto na Zaplani zavzema drevored tepk in moštnic, ki se nahaja ob glavni dostopni cesti. Gozdni rob je bogat z nasadi grmovnic – kot so glog, dren, jerebika, bezeg, čremsa, kalina, maline, divja češnja – ki nudi življenjski prostor mnogim pticam, naravnim sovražnikom sadnim škodljivcem.

Tradicionalno slovensko sadje

Pridelava sadja ima v Sloveniji dolgo tradicijo, o čemer pričajo tudi stara imena krajev, ki izhajajo iz imen sadja: Orehovica, Hrušica, Češnjica … Na Zaplani smo obudili staro tradicijo pridelave avtohtonih slovenskih sort jabolk in hrušk, kot so beličniki, bobovci, voščenke, carjeviči ter hruška tepka. Hruško tepko je uzakonila že Marija Terezija s svojimi reformami, in sicer jo je moral posaditi vsak lastnik zemlje za tiste, ki je niso imeli in ti so te hruške lahko mirno vzeli. Tudi oreh ima svoje posebno zgodovinsko mesto, saj bil od nekdaj pomemben del prehrane, drevesa pa so delovala tudi kot protipožarna drevesa. S svojimi krošnjami so zadrževala razširitev požarov po vaseh.

Travniško cvetje

Cvetoči travniki so bili nekoč zelo pogosti v teh krajih. Na Zaplani posvečamo posebno pozornost ohranjanju cvetočih travnikov, zato smo jih ponovno oživili. Travniško cvetje boste na Zaplani občudovali vse od pozne pomladi do jeseni. Nepokošeni travniki dajejo slikovito podobo in privabljajo številne koristne žuželke.

Gartelc – zelenjavno-zeliščni vrt

Na Zaplani boste našli tudi gartelc, manjši zelenjavno-zeliščni vrt, kjer uspevajo tradicionalna zelišča, ki so jih v 19. stoletju uporabljale prababice za lajšanje bolezenskih težav in kuho. Poleg gozda in sadovnjakov si oglejte tudi naravne izvire vode, ki je na suhem, zakraselem svetu Zaplane še posebej dragocena. Izvir, malo kopališče s plažo in potoček, obsajen s kalužnicami in obdan z žabjim reganjem, so trije vodni viri, ki vas bodo osvežili in poživili.

Pomirjevalno in blagodejno

Stik z naravo boste na Zaplani doživeli na različne načine. Vonj številnih sadnih dreves, zorečih plodov, travniških zeli in vonj gozda delujejo pomirjevalno in blagodejno. Klimatsko je Zaplana zdravilna, mešanje mediteranskih in kontinentalnih zračnih mas je bilo že od nekdaj zdravilno za dihala.

Lipa – simbol slovenstva

Lipa velja za simbol slovenstva. O lipi govori ena najbolj znanih slovenskih pesmi Lipa zelenela je. Starodavne lipe rastejo še danes ob vaških cerkvah, na grajskih dvoriščih, na vaških in mestnih trgih in ob kmečkih hišah. Pod lipo je prostor za druženje in pod senčnimi krošnjami so bile pogosto kamnite mize in klopi. Tudi na Zaplani je pod lipo prostor za druženje, prostor za različne pripovedi in razmišljanja, hkrati pa tudi prijeten prostor za pokušanje lokalnih dobrot ob zmajevem ognjišču.

V vročih dneh je čas za obisk mrazišča

Mrazišča so območja, kjer se v jasnih in mirnih nočeh brez vetra ohladi precej bolj kot v njihovi okolici. To pomeni, da je v mrazišču lahko tudi za več kot 10 °C nižja temperatura zraka, kar je še posebej prijetno v vročih poletnih večerih, ko se ob mraku lahko osvežite v bližnjem mrazišču na Zaplani. Na osnovi večletnih meritev se lahko pozimi temperatura v mrazišču spusti pod –30 °C, pod 0 °C pa tudi sredi poletja.

Energijski krog

Pred več tisoč leti so naši predniki ob svoji naselbini običajno zasadili lipo in okrog nje namestili kamnite kroge, ki so jim služili kot koledar, svetišče in zdravilišče. Močna energija kroga je spodbujala ljudi k pravim odločitvam. Na Zaplani pred domačijo še danes raste mogočna lipa in okrog nje so v premeru 6,3 m postavljeni posebej izbrani energijski prodniki iz reke Soče. Krog in mesta prodnikov so energijsko zelo močni in nam z energijo bogatijo naše telo.