Zgodovina

Zaplana slovi po znamenitem rimskem zidu Claustra Alpium Iuliarum, preko Zaplane je potoval Napoleon, tu je potekala Rupnikova linija in nenazadnje – to je dežela zmajevih mladičev.

1890

Leto 1890 označuje v slovenski zgodovini gospodarsko krizo, izseljevanje Slovencev v Ameriko, dvig narodne zavesti, začetek slovenskega impresionizma itd. Na področju sadjarstva so v tem času strokovnjaki na razstavi sadja v Gradcu sprejeli izbor sadnih sort dreves, prilagojenih za sajenje na posameznih področjih. Priporočali so oblikovanje travniških sadovnjakov – sajenje sadnih dreves med njive, na manjvredna kmetijska zemljišča, travnike, pašnike in v bližini domačij. Takšni travniki so zagotavljali hrano na kmetiji, hkrati pa prispevali k estetskemu videzu kulturne krajine in ekološkemu ravnovesju, kar je še danes značilno za destinacijo Zaplana.

Prve zasaditve na Zaplani

Prvo zasaditev starih in tradicionalnih sort sadnih dreves je na Zaplani izvedel Janez Križaj, ki je po vrnitvi iz Amerike kupil posestvo na Zaplani od prvega gospodarja, zgornjega Marinča. Prav po njem se še danes imenuje lokacija – Maričev Grič. Janez Križaj je oblikoval prostor tako, da tudi danes hribovsko kmetijo zaznamujejo predvsem travniški sadovnjaki slovenskih tradicionalnih in starih sort sadnega drevja, premišljen sistem poti ter dve mogočni lipi.

Najdbe iz različnih obdobij

Zaplana je bila poseljena že v prazgodovini, o čemer pričajo različne najdbe na tem področju. Tu so našli ostanke kasnoantičnega obrambnega zidovja Claustra Alpium Luliarum, na širšem območju pa različne drobne rimske najdbe, kot je rimska ključavnica, železna veriga, kosi železa in tudi več rimskih kovancev.

Zgodovinske poti

Zaplana je bila že od nekdaj strateško pomembno območje, saj omogoča prehod z vzhoda na Apeninski polotok proti Italiji. Že v rimskem času so na tej poti nastala mesta Emona (Ljubljana), Nauportus (Vrhnika) in Logatikum (Logatec). Napoleon je na svojih osvajanjih hodil po tej poti, iz Logatca proti Vrhniki je še danes ob cesti ohranjen Napoleonov drevored. To je bila glavna pot na relaciji Dunaj – Trst, kjer so v zgodovini potekale glavne prometne in trgovske poti. Od 15. stoletja do začetka 20. stoletja so bile tu glavne furmanske poti in kontrabantarske poti.

Dežela zmajev

V Sloveniji krožijo številne legende o zmajih, ki naj bi živeli tod naokrog. Ljudem so povzročali neprijetnosti, na primer potrese in poplave, zato so jih pogosto pokončali. Zmaja poznajo v Ljubljani, v Julijskih Alpah, pri Kamniku, v Matkovem kotu, pa tudi v Postojnski jami je menda živel grozovit zmaj.
Krilati stvor, ki je bruhal ogenj, ni bil le strašen, temveč tudi požrešen in nasilen. Za zmajeve potomce velja, da so to ognjene živali, ki se rodijo iz ognja, hkrati pa so občutljive in nežne živali, ki se običajno skrivajo pred močno svetlobo; skrite številnim očem. Duh zmajev še danes živi na Zaplani, saj boste zmajeve mladiče morda lahko ugledali v bližnjem starodavnem izviru. Danes zmajeve mladiče imenujejo tudi človeške ribice.
Klopce za posedanje so na Zaplani oblikovane kot silhuete zmajevih mladičev, in ko se boste usedli na bližnjo klop, pomislite na zmajeve mladiče ter prisluhnite starodavnim pripovedkam o zmajih.

Ajdovski zid

Preko zaplanskega hribovja poteka Ajdovski zid, ki meri preko 7700 m in ima vsaj 35 obrambnih stolpov. To je najdaljši odsek v sistemu Claustra Alpium Iuliarum. Claustra Alpinum Iuliarum je poznorimski zaporni sistem iz 3. stoletja, sestavljen iz več odsekov kamnitih zidov, stolpov in trdnjav. Vojaški strategi so morda želeli zaščititi strateško pomemben vhod v antično Italijo, zato so zgradili tako imenovana ilirsko-italska vrata – področje med Reko na jugu in Alpami na severu. Claustra Alpinum Iuliarum je verjetno največji arhitekturni podvig iz rimske dobe na ozemlju današnje Slovenije in se umešča med največje antične spomenike v Evropi. Rimska utrdba na Lanišču je bila močna, iz klesancev zidana utrdba, v kateri je bila stalna posadka, nastanjena v lesenih stavbah znotraj obzidja.

Rupnikova linija

Rupnikova linija je sistem utrdb (bunkerjev), ki jih je začela graditi Kraljevina Jugoslavija na ozemlju zahodne Slovenije pred drugo svetovno vojno kot obrambo pred italijanskim napadom. Ime je dobila po jugoslovanskemu generalu slovenskega rodu Leonu Rupniku. Obrambna črta nikoli ni služila svojemu namenu, saj je bila zapuščena še pred italijanskim napadom na Jugoslavijo v aprilski vojni. Številne bunkerje si še danes lahko ogledate na Zaplani in v njeni bližnji okolici.

Napoleonov vodnjak

Na Zaplani je urejena tematska pot po Rupnikovi liniji, lahko si ogledate celo notranjost nekaterih ohranjenih bunkerjev. Na poti so urejena počivališča s klopmi, označene so naravne energetske točke za napolnitev moči in nekatere naravoslovne značilnosti drevesnih vrst. Ob poti je ohranjen tudi Napoleonov vodnjak. Začetek označene tematske poti je pri gostišču Mesec na Zaplani. Pot je dolga približno tri kilometre in ima 120 metrov višinske razlike. Pot boste prehodili približno v eni uri in pol.

Točka energijskega čiščenja

V naravi vedno srečujemo princip dvojnosti. Tako poleg mest, ki nas energijsko bogatijo, obstajajo tudi mesta, ki čistijo (praznijo) naše energijsko polje. Taka mesta so uporabljali že naši daljni predniki. Preden so vstopali v energijsko polje svetišč (krogi, točke tročanov,…), so najprej opravili fizično čiščenje v vodi. Sledilo je energijsko čiščenje, kjer so na posebni točki očistili vse negativnosti iz polja avre na fizičnem in miselnem nivoju. Tako očiščeni so vstopali v energijo svetišča, kjer so se obogatili s prvinsko energijo. Enak princip je povzelo tudi krščanstvo, kjer se s krstom očisti izvirni greh.
Na točki, iz katere je zelo lepo vidna tudi cerkev Sv. Hieronima, je priporočljivo stati približno dve minuti.